Fizioterapija na domu
Gorenjska regija
Pokličite
051 311 774
Pišite
info@fiziofit.si
Trgovina
spletna trgovina

Kategorija: Rehabilitacija

FIZIOFIT FizioterapijaČlankiKoristne informacijeRehabilitacija

Rehabilitacija po možganski kapi

Rehabilitacija po možganski kapi je kompleksen in multidisciplinaren proces, namenjen obnovi funkcij, ki so bile izgubljene ali oslabljene kot posledica možganske kapi. Možganska kap se zgodi, ko je pretok krvi v del možganov blokiran ali ko pride do krvavitve v možganih, kar povzroči poškodbo možganskih celic. Posledice možganske kapi se razlikujejo od osebe do osebe in lahko vključujejo težave z gibanjem, govorom, razumevanjem, vidom, požiranjem, čustvenimi odzivi in kognitivnimi funkcijami. Rehabilitacija je ključnega pomena za izboljšanje teh funkcij in povečanje neodvisnosti pacienta. Zgodnja faza rehabilitacije Rehabilitacija se običajno začne čim prej po stabilizaciji pacientovega zdravstvenega stanja, včasih že v bolnišnici. Zgodnja rehabilitacija lahko obsega preproste vaje za ohranjanje mišične moči in gibljivosti, učenje novega načina izvajanja vsakdanjih aktivnosti, delo na fino motoriko in vaje za ravnotežje. Ocena stanja Pred začetkom rehabilitacijskega programa strokovnjaki izvedejo temeljito oceno pacientovega fizičnega in kognitivnega stanja. To vključuje testiranje mišične moči, koordinacije, ravnotežja, sposobnosti gibanja, govora, požiranja, vida in kognitivnih funkcij. Na podlagi te ocene se razvije individualiziran rehabilitacijski načrt. Multidisciplinarni pristop Rehabilitacija po možganski kapi običajno vključuje ekipo strokovnjakov, kot so fiziatri, fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi, psihologi… Vsak član ekipe ima specifično vlogo pri obravnavi različnih aspektov okrevanja. Fizioterapija Fizioterapija se osredotoča na izboljšanje…

Preberi več...

Razumevanje in obvladovanje bolečin v kolkih

Bolečine v kolkih lahko močno vplivajo na vsakodnevne dejavnosti in kakovost življenja ter prizadenejo ljudi vseh starosti. Identifikacija osnovnih vzrokov bolečin v kolkih je ključna za učinkovito obvladovanje in preprečevanje. Ta prispevek opisuje pogoste vzroke za bolečine v kolkih ter načine za olajšanje in preprečevanje. Anatomija Kolkov Kolčni sklep je kroglasti sklep, sestavljen iz stegnenice in acetabuluma (čašice) medenice. Obdajajo ga mišice, vezi in tetive, ki podpirajo njegovo stabilnost in omogočajo gibanje. Vsaka motnja ali poškodba teh struktur lahko povzroči bolečine v kolkih. Pogosti vzroki za bolečine v kolkih: Osteoartritis: Ta degenerativna bolezen sklepov se pojavi, ko hrustanec, ki blaži kolčni sklep propade, kar povzroča bolečino, togost in zmanjšano gibljivost. Bursitis: Vnetje burz, majhnih s tekočino napolnjenih vrečk, ki blažijo trenja, lahko povzroči bolečino in občutljivost, še posebej ob gibanju ali pritisku. Tendinitis: Vnetje tetiv okoli kolčnega sklepa, kot so iliotibialni trakt ali tetive stegenskih mišic, lahko povzročijo bolečine v kolkih, še posebej med dejavnostmi, ki vključujejo ponavljajoče se gibe. Nateg mišic: Prekomerna uporaba ali nenadni gibi lahko povzročijo nateg ali natrganine v mišicah, ki podpirajo kolčni sklep, kar vodi v bolečino in nelagodje. Natrgan labrum: Labrum je obroč hrustanca, ki obdaja kolčno čašico, zagotavlja stabilnost in blaži udarce. Natrganine…

Preberi več...

Najpogostejši vzroki za bolečine v križu, hrbtenici

Bolečine v križu, hrbtenici so pogosto bolezensko stanje, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu, pogosto povzroči nelagodje, zmanjšano mobilnost in poslabša kakovost življenja. Razumevanje osnovnih vzrokov bolečin v hrbtenici, križu je ključno za učinkovito preprečevanje in obvladovanje te težave. Ta članek opisuje najpogostejše razloge za bolečine v križu, hrbtenici ter opisuje možne rešitve za njihovo olajšanje. Nateg mišic in vezi Eden od glavnih krivcev za bolečine v hrbtenici je nateg mišic in vezi. To se lahko zgodi zaradi nenadnih gibov, napačnega dvigovanja težkih predmetov ali dejavnosti, ki prekomerno obremenijo mišice hrbta. Napačne tehnike dvigovanja, kot je upogibanje v ledvenem delu namesto dvigovanje z nogami in ravnim hrbtom, lahko obremenijo mišice in vezi, ki podpirajo hrbtenico, kar vodi v bolečino in nelagodje. Slaba drža V današnjem "sedečem" načinu življenja, je slaba drža postala vse bolj razširjena, kar prispeva k bolečinami v križu, hrbtenici pri številnih posameznikih. Sedenje s sključenim hrbtom, sklanjanje nad elektronske naprave in nepravilna drža med stojo lahko povzročijo prekomerni stres na hrbtenici in okoliških mišicah. Čez čas lahko ta obremenitev privede do kroničnih bolečin v hrbtenici in nelagodja. Anatomske nepravilnosti hrbtenice Strukturni problemi znotraj hrbtenice, kot so hernia diska, spinalna stenoza in osteoartritis, so pogosti vzroki za…

Preberi več...

Rehabilitacija po menjavi kolka

Rehabilitacija po menjavi kolka je izjemno pomemben del procesa okrevanja po operaciji. Menjava kolka je kirurški postopek, pri katerem se poškodovan ali obrabljen kolčni sklep nadomesti z umetnim vsadkom, imenovanim proteza kolka. Ta postopek je običajno potreben pri ljudeh, ki trpijo za hudo osteoartrozo kolka, po poškodbi kolka ali drugimi stanji, ki povzročajo hudo bolečino in omejitve pri gibanju. Rehabilitacija po menjavi kolka je ključna za obnovitev gibljivosti, moči in funkcije kolka ter za povrnitev neodvisnosti in kakovosti življenja po operaciji. Rehabilitacija po menjavi kolka običajno poteka v več fazah, ki se razlikujejo glede na čas po operaciji. 1. Faze Rehabilitacije: A.) Takoj po operaciji: V tem obdobju je glavni cilj rehabilitacije preprečevanje zapletov, kot so okužbe, globoka venska tromboza (GVT) in dislokacija kolčnega sklepa. Pacienti običajno začnejo zgodnjo mobilizacijo in postopno izvajanje osnovnih vaj za gibljivost pod nadzorom fizioterapevta. B.) Prvih 6 tednov po operaciji: V tem obdobju se osredotočamo na povrnitev obsega gibljivosti, izboljšanje mišične moči in stabilnosti kolčnega sklepa ter postopno povečevanje obremenitve na sklep. C.) Po 6 tednih: Po šestih tednih se običajno nadaljuje s postopnim povečevanjem intenzivnosti in obsegom vaj, pri čemer se osredotočamo na izboljšanje funkcionalnosti kolka, ravnotežja in gibanja. 2. Cilji Rehabilitacije: povrnitev…

Preberi več...

Lajšanje bolečin v križu, hrbtenici

Kaj lahko storimo sami za lajšanje bolečin v križu, hrbtenici, medtem, ko zaradi dolgih čakalnih vrst, čakamo na termin pri fizioterapevtu. V spodnjem prispevku je opisanih nekaj napotkov, ki jih lahko izvajate sami. Hlajenje, gretje: Izmenično nanašanje ledenih obkladkov in toplih oblog lahko pomaga omiliti bolečine v križu, hrbtenici. Prvih 48 ur po začetku bolečine hladite, da zmanjšate vnetje, nato preklopite na gretje, da sprostite mišice in izboljšate prekrvavitev. Zdravila proti bolečinam brez recepta: Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), kot sta Ibuprofen ali Nalgesin, lahko pomagajo zmanjšati bolečino in vnetje. Upoštevajte priporočeni odmerek in previdnostne ukrepe navedene na zdravilih. Nežno raztezanje: Izvajanje nežnih vaj za raztezanje lahko olajšajo napetost in izboljšajo prožnost mišic v križu, hrbtenici. Osredotočite se na raztezne vaje, ki se fokusirajo na spodnji del hrbtenice, križ, zadnje stegenske mišice in fleksorje kolka. Vzdrževanje pravilne drže: Skozi ves dan ohranjajte pravilno držo, bodisi pri sedenju, stoji ali hoji. Izogibajte se sklanjanju saj lahko to povzroči napetost v mišicah hrbtenice, križa in poslabša bolečino. Uporaba blazin za podporo: Pri dolgotrajnem sedenju uporabljajte stol s pravilno ledveno podporo ali dodajte blazino, da ohranite naravno krivino hrbtenice. Ostanite aktivni: Izvajajte dejavnosti, kot so hoja, plavanje ali kolesarjenje, da ohranite močne in prožne…

Preberi več...

Kaj lahko sami storimo za svojega težje pokretnega očeta, mamo, če fizioterapija na domu ni možna?

Odločil sem se, da napišem nekaj za vse tiste, ki imate doma težje pokretne osebe in fizioterapija na domu pri vas ni na voljo. Fizioterapevti, ki izvajamo fizioterapijo na domu, v veliki meri s kontinuiranim izvajanjem preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja težje pokretnih oseb. S primerno intenziteto terapevtskih postopkov omogočamo, da te osebe v skladu s svojimi zmožnostmi ohranjajo mišično moč, kondicijo in s tem tudi predihanost. Na ta način preprečujemo sekundarne komplikacije (preležanine, respiratorne komplikacije, globoko vensko trombozo, kontrakture in ortostatsko hipotenzijo). Kaj storiti, da v najboljši meri preprečite nastanek teh sekundarnih komplikacij? V kolikor je oseba sposobna stoje ob pomoči, potem je zelo pomembno, v kolikor se čutite sposobne in imate na voljo dovolj močne osebe za pomoč, da poskušate na najbolj varen način zagotoviti stojo. Stoja je zelo pomembna iz vidika preprečevanja vseh zgoraj naštetih sekundarnih komplikacij. Prav tako je pomembno, da poskušate vstati večkrat preko dneva, v kolikor je možno večkrat zaporedoma, da se oseba pri tem prediha in na ta način vzdržuje mišično moč ter kondicijo. V kolikor oseba ni sposobna stoje ali se ne čutite sposobne zagotoviti varne stoje, je pomembno, da osebo čim več posedate z nogami preko roba postelje. Posedanje preko roba postelje…

Preberi več...

Zdravo hujšanje

Zopet se prebuja pomlad in s tem priprave na sezono toplejših dni. To seveda pomeni več gole kože in intenzivno hujšanje. Vsako leto vidim ob cesti kar nekaj ljudi, ki so se odločili narediti konec odvečnim kilogramom in sedaj intenzivno tečejo. Zato sem se odločil nameniti nekaj besed o tem. Tek je sicer zelo dobrodošla aktivnost za ljudi, ki imajo dobro stabilizacijo telesa. Vsekakor pa bi priporočal, da se teku v začetku izogibajo osebe, ki niso prej nikoli bile, ali že dolgo niso telesno aktivne ter imajo prekomerno telesno težo. Tem osebam bi priporočal raje aktivnosti kot so hitra hoja (zelo učinkovita metoda), kolesarjenje, vaje za stabilizacijo… S tekom namreč zelo obremenjujemo sklepe in obsklepne strukture, zato je pri tistih osebah, ki nimajo dobre stabilizacije teh struktur, zelo velika verjetnost dolgoročnih poškodb. Vsekakor, pa se je za zdravo in predvsem uspešno hujšanje, potrebno posvetovati s strokovnjaki za vadbo (osebni trenerji) in prehrano (nutricionisti).

Preberi več...

Dom za ostarele ali oskrba na domu

Zaradi vse boljše zdravstvene oskrbe populacija starejših oseb močno narašča, s tem pa tudi zahteve po  njihovi oskrbi. S starostjo začnejo upadati različne funkcije kot so ravnotežje, mišična moč, koordinacija, gibljivost, hitrost itd. Vse to se začne dogajati že nekje po 30 letu, kako hiter pa bo upad teh funkcij, je odvisno od dejavnikov kot so način življenja in genetika. Seveda z zdravim načinom življenja lahko močno odložimo potrebo po pomoči pri dnevnih aktivnostih.  Zdrav starostnik Pri normalnem procesu staranja in z nekimi klasičnimi starostnimi obolenji, se starostniki večinoma sami odločajo ali bodo preživeli preostanek življenja doma in v primeru potrebe najeli zunanjo pomoč pri dnevnih opravilih (npr. čiščenje, kuhanje, košnja trave..) ali se rajši odločijo za dom starejših, kjer je za vse poskrbljeno, poleg tega, pa je tudi več vodenih aktivnosti in socialnih stikov. Kronično obolenje Včasih je normalen proces staranja moten, zaradi nekega napredujočega obolenja, ki lahko vodi v težjo pokretnost oz. nepokretnost (večinoma različna nevrološka obolenja kot so multipla skleroza, demenca...). Takrat se svojci večinoma že predhodno pripravljajo na različne scenarije in postopoma vključujejo različne pomoči. To je lahko v obliki pomoči na domu ali pri demenci dnevno varstvo, če bolezen napreduje do te stopnje, da življenje…

Preberi več...

Trenutno ste brez internetne povezave